Prisluhnite svojemu telesu, pravočasno poiščite pomoč ter si zagotovite zdravje in dobro počutje. Naučite se opazovati svoje telo ter oceniti svojo držo. Ko prepoznate različna telesna sporočila (bolečine, napetosti, mravlinčenja) in telesne nepravilnosti, je primeren čas za manualno terapijo.

• Opazovanje telesa
• Ocenite svojo držo
• Telesne prilagoditve (kompenzatorni mehanizmi telesa in telesne drže)
• Kdaj na terapijo

Opazovanje telesa

V današnjem ritmu življenja, kjer nas nenehno bombardirajo z informacijami in zahtevami z vseh strani, zelo hitro izgubimo stik s samim seboj in pogosto zanemarimo potrebe telesa, kot sta na primer počitek in sprostitev.
Bolečine, napetosti, utrujenost, nespečnost, ki predstavljajo klic našega telesa na pomoč, največkrat spretno ignoriramo. Bolečine po našem mnenju niso tako hude, da ne bi mogli zdržati, menimo, da ne motijo našega življenjskega ritma in da nikakor nimamo časa za telovadbo.

Medtem ko bolečino odrivamo na stran, se ji telo s svojimi mehanizmi samoregulacije prilagaja. Ko se telo bolečini prilagodi, se ponovno počutimo zdravi, morda malo okorni, a na prisotnost bolečine smo že zdavnaj pozabili. Sčasoma lahko te telesne prilagoditve pripeljejo do kroničnih težav (zmanjšanje gibljivosti sklepov, kronična mišična napetost, obraba sklepov itd.)

Preventiva pred nastankom kroničnih težav je tesen stik s samim seboj ter pozorno opazovanje lastnega telesa. Opazovanje telesa pomeni manj kroničnih težav.

Ocenite svojo telesno držo

Svojo telesno držo lahko ocenite pred ogledalom. Lahko pa prosite tudi partnerja ali prijatelja, da vam pomaga pri oceni.

Dobra telesna drža zagotavlja vzdrževanje treh fizioloških krivin hrbta. Rahlo naprej nagnjena glava tvori vratno krivino, nato ji sledi rahlo nazaj nagnjena hrbtenica (prsna krivina) ter rahlo naprej nagnjena krivina v ledveni hrbtenici (ledvena krivina).

Normalne fiziološke krivine ohranjamo z dovolj močnimi in elastičnimi mišicami ter pravilnim položajem sklepov (medenice, kolka, kolena in gležnja), ki omogočajo vzdrževanje dobre drže v mirovanju in med gibanjem.

OPAZOVANJE S STRANI

Pri opazovanju telesa s strani si zamislite naslednje točke:
takoj za ušesom, na ramenu, na kolku, za kolenskim pregibom, tik pred gležnjem. Če točke povežete, bi morali dobiti ravno vertikalno linijo. Vsak odstop od te linije nakazuje spremembo telesne drže.

OPAZOVANJE OD SPREDAJ

Pri opazovanju telesa v stoječem položaju ne sme biti razlik v višini med levim in desnim ramenom, kolkom ali kolenom. Dolžina med koncem roke in pasom mora biti enaka na obeh straneh. Pogačica na obeh nogah mora gledati naravnost naprej, kolena morajo biti vzravnana (ne v rotaciji navznoter ali navzven). Glava mora biti pokonci in vzravnana.

Telesne prilagoditve

Dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na pravilno telesno držo, so: poškodbe, operativni posegi, prisilna drža, padci, genetske predispozicije …
Mišice v telesu delujejo kot verige, povezuje jih mišična ovojnica, ki deluje kot mreža. Ob poškodbah oz. učinkih zgoraj naštetih dejavnikov se ovojnica napne in na enem mestu skrči kot nekakšna »brazgotina«. Vse sile v ovojnici vlečejo v smeri te spremembe, kar povzroči deformacijo telesa. Ker je medenica center ravnotežja, se prav tu najprej pojavijo deformacije, saj se z medenico telo prilagaja. Ker telo stremi k temu, da imamo telo v vertikali in oči v horizontali, se bodo novemu, nepravilnemu položaju popolnoma prilagodili tudi drugi deli telesa.

Primer:
Če imamo računalniški monitor zasukan v desno, je celo telo vključno z glavo rahlo nagnjeno na desno. Mišice, ki se pripenjajo na medenico na desni strani, so na desni bolj napete kot na levi. Dolgotrajna napetost povzroči skrajšanje mišične ovojnice in telo se prilagodi tako, da je desni bok višji od levega.
Zasuk medenice vpliva na neenakomerno razporeditev telesne teže na spodnje okončine. Tako v stoječem položaju bolj obremenjujemo levo nogo. Levi kolk je z eno od mišičnih verig povezan z desno ramo. Napetost v levem kolku se tako pokaže tudi v višji desni lopatici in rami.

Posledice prilagoditvenih mehanizmov se kažejo v kroničnih mišičnih napetostih, večji porabi telesne energije, dolgoročno pa v obrabi sklepnih površin (artroza) in povečani možnosti za druge poškodbe (degenerativna okvara hrbtenice, hernie disci, protrusia disci, stenoza spinalnega kanala).

Kdaj na terapijo?

Na terapijo se odpravimo, ko se pojavijo telesne težave, povezane s kostno-mišičnim sistemom in posledicami prisilne drže. Terapija pomaga pri rehabilitaciji športnih in drugih poškodb, izboljšanju športnih rezultatov, stresu in napetosti. Preventivno pomaga vzdrževati dobro psihofizično kondicijo.

Telesne težave, povezane s kostno-mišičnim sistemom
Posledice prisilne drže
Športne poškodbe
Stres
Rehabilitacija po operacijah
Vzdrževanje psihofizične kondicije

Telesne težave, povezane s kostno-mišičnim sistemom

Telesne težave, povezane s kostno-mišičnim sistemom (glava, ramena, komolci, zapestja, roke, hrbtenica, kolki, kolena, gležnji, noge) se kažejo tudi kot:

• bolečine,
• mravljinčenje,
• mišične napetosti,
• vnetja mišic ali mišičnih narastišč,
• krči,
• zmanjšana gibljivost in pokanje v sklepih,
• otekanje,
• nestabilnost sklepov,
• utrujenost,
• glavoboli, migrene, vrtoglavice,
• druge diagnoze (sindrom karpalnega kanala, cervicobrahialgija, protruzija medvretenčnega diskusa, hernia disci, išias, vnetje ahilove tetive, tendinitis, sindrom čeljustnega sklepa, bruksizem, itd).

Posledice prisilne drže

Težave, povezane s prisilno držo, se najpogosteje pojavljajo pri uslužbencih, ki pri svojem delu veliko uporabljajo računalnik in telefon, pri zobozdravnikih in kirurgih, glasbenikih in drugih poklicih, ki zahtevajo prisilno držo in ponavljajoče se gibe.

Najpogosteje se kažejo kot:
– zgoraj naštete telesne težave,
– nepravilne telesne krivine (poudarjena ali izravnana ledvena krivina, prekomerni nagib glave naprej, kifoza, skolioza itd.),
– telesne asimetrije (razlika v višini lopatic, razlika v dolžini nog, rotacija dela telesa v eno stran, itd.),
– druge diagnoze (sindrom ponavljajočega preobremenjevanja, sindrom kronične utrujenosti, drugi miofascialni bolečinski sindromi).

Športne poškodbe

Pomagamo lahko pri naslednjih poškodbah: golfski in teniški komolec, zvini, izpahi, nategnjene mišice in vezi, nestabilnost sklepov, burzitis, preobremenitev …

Stres

Posledice stresa so mišična napetost, nervoza, škripanje in škrtanje z zobmi itd. Celostna manualna terapija je uspešna pri odpravljanju teh težav.

Rehabilitacija po operacijah

Naše terapije lahko pomagajo po operacijah:

• kostno-mišičnega sistema: operacija meniskusa, križnih vezi, ahilove tetive, sindroma karpalnega kanala, hernie disci ter drugih operacij kosti, sklepov in obsklepnih struktur;
• drugih organskih sistemov (respiratorni, srčno-žilni, prebavni, hormonalni, itd) kot podporna terapija.

Vzdrževanje psihofizične kondicije

Redne terapije vam bodo pomagale tudi pri preventivnem vzdrževanju in izboljšanju telesnega stanja (preventiva pred bolečinami in poškodbami, vzdrževanje dobrega počutja, izboljšanje mehanike telesa in gibanja oz. športnih rezultatov).